Saj je vse vodilo h temu.
Preosamljenost, preobčutljivost, čustvena podhranjenost.
In pol te en mal lepše pogleda in se ti možgani spržijo.
Puf.
Ni logike, ni razuma, ni jasnosti.
Samo sanjarjenje in hrepenenje.
Saj ne, da se ti je to prvič zgodilo.
Jako drsaš na to foro. Jako.
Jezna nase.
Ker sem spet padla na tako očitno finto.
Ker sem popustila in dovolila, da sem se zblamirala (pa čeprav najbolj v lastnih fantazijah ter mičken pri frendu. In sodelavki. In znanki)
Jezna nase, ker ... ker sem spet dovolila, da me en moški toliko zmede, da prepustim vso svojo moč samo temu, kaj bo naprej z njim.
Pozabim nase.
Čakam.
In sanjarim.
Moški me povleče v sanjarjenje, ki mi do sedaj ni še nikoli ama čisto nič dobrega prineslo.
Točno to.
Nič dobrega.
Sedaj bi res že lahko to vedela.
Ne pa naivna jebeno naivna jst še vedno nekaj upam.
In sanjam.
Klinc pa vse to.
Dozo krute realnosti prosim.
Fizično gledano, nisem ravno nekaj.
Psihično gledano, sem totalni kaos. Oklepajoča. Hrepeneča. S tono prtljage in posesivnimi nagnjenji. Mejno psihotična. Nihajoče depresivna.
Cuker skratka.
Loterija.
Fantazija vsakega moškega.
Aja, nisem še definirala "mojega" moškega.
Da diha, je že dober znak, bi se reklo.
Saj veste, običajne stvari.
Visok, temen, privlačen, zelene oči, postaven, bogat, samski.
Z razčiščeno preteklostjo in izostrenim čutom za poslušanje in razumevanje.
Občasno zna brati misli.
Zverziran v obvladovanju pms-a in ostalih nihanj.
Pozoren.
Realen.
Mišljeno, da obstaja.
Resničen. Jp. Resničen, to besedo sem v bistvu iskala.
Aja, pa da mi ni do analnega seksa.
Mu je pa všeč oralni seks. Kot prejemniku in vršitelju.
Da povzamem.
Umrla bom osamljena in z depresivno vagino.
(ali pa se malo bolj zbrcam in nekaj naredim iz sebe)
(hahhahahahhahhahahah)
No comments:
Post a Comment